Me prime, da bi jokal, grem v oštarijo,
s prijatli se sre?, smejim se in pijem,
žalostne misli v štose zavijem
in potlej sem videt zmer dobre volje,
vsi pravjo: "Glej no tega! Tko živet je najbolje."

A mene od znotraj pe?in kolje,
pe?in kolje ta beda, ta beda.
Mene od znotraj pe?in kolje,
ta beda, ta beda - od šnopsa, seveda.
Težko je priznat.
Težko je priznat.

Me prime, dab obupal pa grem na tekmo,
s prijatli se sre?, navijam in pijem,
žalostne misli v parole zavijem
in potlej sem videt zmer dobre volje,
vsi pravjo: "Glej no tega! Tko živet je najbolje."

A mene od znotraj pe?in kolje,
pe?in kolje ta beda, ta beda.
Mene od znotraj pe?in kolje,
ta beda, ta beda - od tekme, seveda.
Težko je priznat.
Težko je priznat.

Me prime, da bi jokal pa grem na zabavo,
s prijatli se sre?, plešem in pijem,
žalostne misli v ritme zavijem
in potlej sem videt zmer dobre volje,
vsi pravjo: "Glej no tega! Tko živet je najbolje."

A mene od znotraj pe?in kolje,
pe?in kolje ta beda, ta beda.
Mene od znotraj pe?in kolje,
ta beda, ta beda - od muz'ke, seveda.
Težko je priznat.
Težko je priznat.

Ja mene od znotraj pe?in kolje,
pe?in kolje ta beda, ta beda.
Mene od znotraj pe?in kolje,
ta beda, ta beda - od življenja, seveda.
Težko je priznat.
Težko je priznat.
Težko je priznat.
Težko je priznat.