Bila je pridna, napol frigidna,
vedno v šoli ali pa doma.
Bili ponosni na njo so starši,
nobena je soseda ni opravljala.
Vzvišena nad sovrstniki,
ki po šoli kdaj pa kdaj so šli na pir,
nikol ni hotla bit v njihovi družbi,
je vedno pravla: Puste me pr mir.

Pun? mamine, pun? mamine,
Pojma nimate, kaj življenje je,
zato le pazite se.

Pun? mamine, pun? mamine,
Pojma nimate, kaj življenje je,
zato le pazite se.

Je mislila, da ve, kaj prav je in kaj ni
je mislila, da ve, kako naj se živi,
verjela, da vse zna, odli? skoz je bla,
sta starša ji govorla: Pun? pametna.
Ni vedla, kaj je pomanjkanje,
ni vedla, kaj je upanje.
Ni vedla, kaj so razo?anja
in da usoda se s ?vekom poigra.

Pun? mamine, pun? mamine,
Pojma nimate, kaj življenje je,
zato le pazite se.

Pun? mamine, pun? mamine,
Pojma nimate, kaj življenje je,
zato le pazite se.

Za njo vsak dan bil je lep,
sta starša ?ala jo kakor cvet.
Živela je v raju, ki ga ni,
in verjela, da bo vedno brez skrbi.
Je vedla le kar ji je rekla mama,
nikoli ni razmišljala sama.
Ne vem, kaj ? nekaj let bo z njo,
lahko pa re?, da bo še hudo.

Pun? mamine, pun? mamine,
Pojma nimate, kaj življenje je,
zato le pazite se.

Pun? mamine, pun? mamine,
Pojma nimate, kaj življenje je,
zato le pazite se.

Pun? mamine, pun? mamine,
Pojma nimate, kaj življenje je,
zato le pazite se.

Pun? mamine, pun? mamine...