V bližini kraja, kjer lepo živimo,
so nam zgradili ogromno trgovino.
Prepolna je lepo pakiranih radosti,
produkt je kapitala in potrošniške norosti.
Ko vstopamo v to ?o od ?esa,
je tako kot da bi se odprla nam nebesa.
V njej ni re? ki je ne bi radi imeli,
vse kar ni prišraufano takoj bi s sabo vzeli.

Zato ker mu?nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

Trgovke krasne, blagajni?ke luštne,
da ?vk ne ve al pla?naj al naj jih kušne.
Ra? polmetrski pa nas hitro strezni,
odhajamo s samo kramo sami nase jezni.
Reklame mamijo in oglasi vše?,
kupite le še to pa boste sre?.
A konca ni, ponudba se spreminja
in sre?nam beži, izmike se, izginja.

Zato pa mu?nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

Dale?ekje pa vlada beda,
povpre? ?vk tja ne pogleda.
Tam iz dneva v dan sliši se jok la?h otrok.
Rešili bi te okostnjake
že s tem kar zme?o v smetnjake.
Vendar le malo nam je mar
kako k sebi jemlje jih bog.

Nenehno se pehamo in hlepimo,
ve?ot imamo, neskon? ve?elimo.
Pa ne dobrote, so?ja in modrosti,
ne, ne, nikoli ni zadosti naših nam norosti.
Prešlo v navado nam je uni?anje,
klanje živali, onesnaževanje.
? dokaj kmalu ne bomo izumrli,
cel svet z nami vred, vse bomo požrli.

Ker mu? mu?nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!