Ko ?ena kak?en dan po svoje gre drugam,
kar pa?e mi, da zase èasa mal imam,
vendar priznam, da takrat prav niè ne samevam.
To ne pomeni, da pri meni je ?e kdo,
doma sem èisto sam, spodobi se, da je tako.

Le s spomini obdan mal brkljam
in preteklost pogrevam.
Ko prebiram pisma, ki prejel sem jih nekoè,
najveè od mame, ki v skrbeh je zame,
ker sem moral proè,
pa od prijatlov, nekaj pisem od deklet,
ki zdaj so dame srednjih let.

Mladost pozdravlje me s pa-pa,
pa sploh ne vem kdaj je od?la,
je paè tako, ne more? n'è za to,
da slej ko prej odide.
Tudi jaz ji vzklikam le pa-pa,
lepo, da si z menoj bila,
po svoje pa lepo je tudi to,
kar za tabo pride.

Ko ?ena kak?en dan po svoje nekam gre,
kar pa?e mi, tud ona to ?e dobro ve,
zato v ?ali reèe: "Ti u?ivaj,
dokler spet ne pridem."
To ne pomeni, da ob njej mi ni lepo,
res moram vam priznat, da se razumeva zelo,
vendar pa ve, da vèasih rad v spomine odidem.
In gledam svoj obraz na slikah izpred let.
Sem to res jaz?
Ta fant, ki kar preresno zre v svet?
Na tej sem sam, na tej pa z dru?bo nekam grem,
gledam in znova se zavem:

Mladost pozdravlje me s pa-pa,
pa sploh ne vem kdaj je od?la,
je paè tako, ne more? n'è za to,
da slej ko prej odide.
Tudi jaz ji vzklikam le pa-pa,
lepo, da si z menoj bila,
po svoje pa lepo je tudi to,
kar za tabo pride.

Je paè tako, ne more? n'è za to,
da slej ko prej odide.

Po svoje pa lepo je tudi to,
kar za mladostjo pride.