Kdo s poljubom te pozdravi,
kadarkoli v smeh te spravi,
kdo lahko molèi, a vse pove?
Kdo smehlja se nagajivo,
razigrano in igrivo,

z mehko roko èez obraz ti gre?
Kdo lahko pre?ene strah
in mraène misli od?ene vstran,
ko dan za dnem kaj lepega pove?
Kdo te bo?a in ljubkuje,
rad ima in se huduje,
èe do tebe grdi so ljudje?

Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.

Kdo razume, potrpi,
èe jezen si in govori?
stvari, ki jih nikomur ne bi smel?
Kdo pozna te bolj kot sam
pozna? se in te sploh ni sram
povedati, kaj najbolj bi ?elel?
Kdo pomaha ti v slovo,
boji se zate in prizna:
hudo mi je, hudo, ker gre? na pot.
Si kaj pozabil? ?e doda,
nato pa èaka te doma
in moli zate: Pazi nanj, Gospod.

Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.

Kdo smisel ti ?ivljenja da,
ker se z besedico "midva"
na ustnicah prebuja? in zaspi??
Omami te z ljubeznijo
tako zelo, da vse lepo je
in si sreèen, sreèen, ker ?ivi?.
Kdo zada ti boleèino,
ko ti reèe, da je mimo vse
in te kar samega pusti?
A v spominih ?e ostane,
dolgo ?e zadaja rane,
ti v obup ?ivljenje spremeni.

Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.