Saj razumem, da ljudje so agresivni,
prenapeti, ?ivèni, majo slabe dni.
Za malenkosti vzkipijo,
podivjajo, ponorijo,
lotijo se bli?njih kar s pestmi.

Premnoga stanovanja polna pro?enj so,
krièanja, vsepovsod se najde kdo,
ki udarja, brca, tolèe, do krvi.
Tako je paè med ljudmi.

Vendar, mojbog, ne pretepajte otrok.
Mojbog, ne pretepajte otrok,
prosim ne, ne otrok.

Saj razumem, vsi si spolnosti ?elijo,
to naravno je in nekaj lepega.
A kaj, ko mnogi pote?ijo
svojo slo si kar s prisilo,
v soèloveku vidijo le kup mesa.
Navzven so vsi prijazni,
v svojih du?ah pa kot blazni
si izmi?ljajo nato pa uresnièijo perverznosti.
Tako je paè med ljudmi.

Vendar, mojbog, ne zlorabljajte otrok.
Mojbog, ne zlorabljajte otrok,
prosim ne, ne otrok.

Saj razumem, ko nekje zaène se vojna,
nima? kaj, je treba ubijat al umret.
Za domovino, za vladarja,
vero, narod al kup dnarja
eni branijo, kar drugi hoèjo vzet.
In priène se bojevanje,
spremeni se v splo?no klanje.
Vsepovprek morijo, tud nedol?ne,
vsepovprek, brez milosti.
Tako je paè med ljudmi.

Vendar, mojbog, ne ubijajte otrok.
Mojbog, ne ubijajte otrok,
prosim ne, ne otrok.

Vedno bolj se svet mi gnusi,
da sem èlovek me je sram.
Vidim bedo, vidim boleèino,
lakoto, trpljenje vidim,
pomagat pa ne znam.
potem paè brenkam na to svojo kitaro,
z njo vsaj malo rad olaj?al bi gorje,
z njo pozivam vas ljudje.

Ljudje, mojbog, usmilite se otrok.
Ljudje, mojbog, usmilite se otrok,
prosim vas, vsaj otrok.

Ljudje, mojbog, usmilite se otrok.
Mojbog, usmilite se otrok,
prosim vas, vseh otrok.