Hotel postat sem pevec, da slaven bi bil,
sem vpisal se v ?olo, dab se pet nauèil.
A kmalu sem spoznal iz tega n'è ne bo,
karkoli sem iz grla spravu blo je grdo.

"Nebomo zgubljal cajta," mi uèitelj je djal
in milo reèeno domov me nagnal.
Ponoèi zamorjen sem gledal v plafon
in sklenu, da kupu si bom trombon.

?el sem v trgovino, trombon dobil,
èeprav je bil ?e rabljen, zame dober je bil.
"Marija, kak si lep," sem ga obèudoval
in v poznih noènih urah prviè zaigral.
Sem pihal kolk je du?a dala, pa je kar ?lo,
jaz sem bil navdu?en, sosedje pravtako.
Kaj pa so krièali vam izdal ne bom,
ker to mi prepoveduje bonton.

Prej se zame èist nobeden zmenu ni,
zdaj pa navalili name so prav vsi.
Mi tolèejo na stene, tolèem jim nazaj
in vsako noè obi?èe me ?e kak policaj.
V na?em bloku zdaj noben veè ne spi,
do jutra je tako veselo, da se kadi.
Razgrajamo tako, da trese se beton,
za ?timungo pa skrbi moj trombon.

Dva tedna ?e vadim in lahko vam izdam,
da eno melodijo ?e kar dobro igram.
Odloèu sem se, da z njo odidem v svet,
najprej na MTV, nekje paè moram zaèet.
Zdaj èakajo me slava, ?enske in denar.
"Ljudje, jaz se ?e vidim, jaz bom superstar!"
Ko pri?gali boste radio al gramofon,
povsod zasli?al se bo moj trombon.