Pon'deljek je en grozen dan,
z njim zaène se teden dni garanja.
Takrat, ko sem najbolj zaspan,
dol?nost v slu?bo me priganja.
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.

Le pet minut ?e pa bom vstal.
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.

Ko zjutraj ura zazvoni,
jaz glavo pod odejo skrivam.
Ko vsa dru?ina mi te?i,
stokam in jih stran odrivam.
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.

?e od nekdaj spremlja me
vsako jutro to trpljenje.
In jaz spra?ujem se: "Ljudje,
je sploh vredno ?'vet tak?no ?ivljenje?"
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.

Èe penzijo sploh do?ivi?,
ne misli, da spal bo? bajno.
Takrat z navade se zbudi?
in ponavlja? staro lajno:
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.

Ko zadnjiè v postli bom le?al
in smrt me tresla bo za ramo,
"Sam mal poèakaj," bom dejal.
"Le pet minut pa grem v jamo."
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.
Jaz sem utrujen, ?e bi spal.
Le pet minut ?e pa bom vstal.