Ko sem bil mlad, sem bil trapast,
zdaj, ko sem star, sem ?e bolj,
namesto, da mirno bi ?ivu,
s kitaro podim se naokol'.
Ko pozna ura odbije

in tapridni odprav'jo se spat,
me najdete sred' o?tarije,
ko ravno zaèenjam igrat' in pojem:

La, la, la,......

S pesmijo noè hitro mine,
saj igram, kot bil bi na ?trom,
zjutraj, pa èe me kaj prime,
?e pijanèkom grem pet na ?tac'jon.
Tega ne delam zarad' d'narja,
to delam zaradi srca,
ki v ritmu mi glasbe udarja,
udarja mi bum-bum-bum, èa-èa-èa.

Jaaa....
La, la, la,....

Mojo so ?eno svarili,
ko je ?e ljub'ca mi b'la.
"Premisli", so ji govorili,
"muzikanta nikol' ni doma!"
A me vseeno je vzela,
zdaj revi zelo je hudo.
Ni jutra, ko nebi zapela:
"Vsi so prihajali, a njega ni b'lo."

La, la, la,...

Ko se nekoè bom utrudu
in kri? me ne bo veè dr?al,
se kar na odru bom zgrudu,
pa ?e bolj divje igral.
Me bodo v ?pital odpeljali,
to za bolnico dan bo vesel,
zdravniki s sestrami bodo plesali,
primarij pa z mano bo pel.

Jaaa...
La, la,...

To pa ne bo ?e t'ko kmalu,
s'm bolj zdrav, kot pa ka?e moj stas.
In ?ilav, pa kaj bi se hvalu,
jaz od?el bom od vas zlo poèas'.
Ko me u grob bodo d'jali,
nared'le kelnar'ce bodo ?palir,
Na plo?èo pa bodo vklesali:
"Rad je kalil noèni mir!"

La, la, la,....